Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:43 Naslov sporočila:

ŠKATLA POLJUBOV

Začetek zgodbe je v daljni preteklosti, ko je oče kaznoval svojo petletno hčer, ker je izgubila neko zelo dragoceno stvar. Denarja je bilo v tistem času zelo malo. Bil je božični čas. Naslednje jutro je deklica prinesla majhno darilo in rekla: "Očka, to je za tebe." Očetu je bilo zelo nerodno, ko pa je odprl škatlo in videl, da v njej ni ničesar, se je zelo razjezil. Hčerkico je pokaral: "Mar ne veš, ko nekaj podariš, da se pričakuje, da se v škatli nekaj tudi najde?" Deklica ga je žalostno pogledala in s solznimi očmi rekla: "Očka, saj ni prazna. Do vrha sem jo napolnila s poljubi samo za tebe." Oče je bil ganjen. Pokleknil je pred hčerkico, jo močno objel in jo zaprosil za odpuščanje. Do konca življenja je hranil to škatlo poleg postelje in vedno, kadar se je počutil izgubljeno in obupno, jo je odprl in iz nje vzel en neviden poljub in se spomnil ljubezni, ki jo je hčerka položila notri.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:44 Naslov sporočila:

PISMO STARŠEV

Nekega dne, ko bodo moji otroci dovolj veliki, da dojamejo logiko, ki vodi starše, jim bom rekla:
- Dovolj sem te imela rada, da sem te vprašala, kam greš, in kdaj se vrneš.
- Dovolj sem te imela rada, da sem insistirala, da varčuješ in si sama kupiš kolo, čeprav smo imeli dovolj denarja, da bi si to lahko privoščili.
- Dovolj sem te imela rada, da sem molčala in dopustila, da sama dojameš, da te tvoj najboljši prijatelj izkorišča.
- Dovolj sem te imela rada, da te napotim v trgovino, da vrneš napol pojedeno čokolado in rečeš:?To sem včeraj ukradel in zdaj sem prinesel denar.?
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dve uri stala za vratom, dokler nisi pospravil svojo sobo ? delo, za katero si potreboval samo 15 minut.
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dopustila videti jezo, razočaranje in solze v mojih očeh (otroci morajo videti, da njihovi starši niso popolni).
- Dovolj sem te imela rada, da sem ti dopustila, da si lahko izkusil posledice tistega, kar si naredil, celo tedaj, ko so bile tako boleče, da so meni lomile srce.

A najbolj od vsega, dovolj sem te imela rada, da ti rečem NE, tudi kadar sem vedela, da me boš sovražil zaradi tega. To so bile najtežje bitke. Veseli me, da sem jih premagala, saj to so navsezadnje tudi tvoje zmage.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:45 Naslov sporočila:

Bilo je delovno jutro, približno ob 8:30 uri, ko je starejši gospod (imel je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega palca. Izjavil je, da se mu mudi, ker da je nekje zmenjen ob deveti uri. Ko sem vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel, da bo minila najmanj ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal. Opazoval sem, kako je pogledoval na uro, in se odločil, glede na to, da trenutno nisem bil zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano.

Pregledal sem mu torej rano in videl, da se je dobro zacelila, zato sem prosil enega od zdravnikov za potrebno orodje za odstranitev šivov, čemur je le-ta rad ugodil.

Medtem ko sem se ukvarjal z njegovo že skoraj zaceljeno rano, sva se pričela pogovarjati. Vprašal sem ga, če je imel morda naročen sestanek s katerim od zdravnikov, ko se mu tako mudi. Gospod mi je odgovoril, da ne in da mora ob devetih oditi v dom za ostarele, kjer bo zajtrkoval s svojo ženo. Iz vljudnosti sem povprašal po njenem zdravju, pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev Alzheimerjeve bolezni.

Medtem ko sem zaključeval z oskrbovanjem njegove rane, sem ga vprašal še, če bi bila žena zaskrbljena, če ga ne bi bilo tam ob dogovorjenem času.

Odgovoril mi je, da ga žena že 5 let sploh ne prepozna več, saj je njena bolezen močno napredovala.
Bil sem zelo presenečen, a sem ga vseeno vprašal, kako to, da še vedno vsako jutro hodi k njej na zajtrk, četudi ga ona več ne prepozna.

Gospod pa se mi je nasmehnil, mi pogledal v oči in rekel: ?Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno poznam NJO.?

Zadrževal sem solze, dokler ni odšel, in si nato rekel: ?To je natanko takšna ljubezen, o kakršni sanjam vse svoje življenje?.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:45 Naslov sporočila:

Ko dosežeš cilj, za katerega si se boril, in te svet za en dan okrona za kralja, stopi k ogledalu in se poglej in vprašaj, kaj ti oznanja človek v njem.

Ni pomembno, kako sodijo o tebi oče, mati ali žena, v življenju je najpomembnejše mnenje spremljevalca, ki strmi vate iz ogledala.

Nekateri mislijo, da si pošten. ? Ta čudoviti fant, ti pravijo.
Toda človek v ogledalu ostaja nem, če ga ne moreš pogledati iz oči v oči.

Ne oziraj se na druge, glej, da boš njemu všeč, kajti on bo s teboj prav do konca.
Uspešno si opravil najtežji preizkus, če ti je človek iz ogledala prijatelj.

Vse ljudi lahko vlečeš za nos, mogoče boš celo v svetu priznan.
Toda tvoja končna nagrada bodo solze in bolno srce, če boš ogoljufal človeka v ogledalu.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:48 Naslov sporočila:

Nasveti otroka odraslim:

Ne razvajaj me. Dobro vem, da ne morem dobiti vsega, kar zahtevam.

Ne boj se odločnosti. Tako vsaj vem, pri čem sem.

Ne sili me. S siljenjem me samo učiš, da zmaguje moč. Raje me vodi.

Ne spreminjaj svojih odločitev. To me samo zmede. Potem pa skušam doseči vse, kar mi pride na um.

Ne obljubljaj. Mogoče obljub ne boš mogel izpolniti. Tako krniš moje zaupanje vate.

Ne nasedaj, kadar te hočem vreči iz tira, sicer bom poskušal doseči še več takih 'zmag'.

Ne delaj si preveč skrbi, če ti kdaj zabrusim: 'Sovražim te!'. Hočem te samo razjeziti, če si mi kaj storil.

Ne dopusti, da bi se jaz počutil manjšega, kot sem. Lahko podivjam.

Ne naredi zame tega, kar zmorem sam. Sicer se bom obnašal kot dojenček in te bom še naprej imel v svoji službi.

Ne ukvarjaj se preveč z mojimi razvadami. Nevarno je, če jih obdržim za stalno.

Ne popravljaj me pred drugimi ljudmi. Name narediš večji vtis, če me pokaraš mirno in na samem.

Ne poskušaj govoriti o mojem vedenju, kadar se prepirava. Iz različnih vzrokov tedaj ne slišim posebno dobro. Rajši ukrepaj. Pogovoriva se lahko kdaj drugič.

Ne poskušaj mi pridigati. Čudil se boš, kako dobro vem, kaj je prav in kaj ni.

Ne reci mi, da so moje napake grehi. Naučiti se moram delati napake, ne da bi zaradi tega mislil, da sem slabši kot tisti, ki napak ne dela.

Ne nergaj. Sicer se moram, da se zavarujem, narediti gluhega.

Ne zahtevaj pojasnil za moje napačno vedenje. Res ne vem, zakaj sem to storil.

Ne dvomi o moji poštenosti. V strahu se bom zlagal.

Ne pozabi, da rad delam poskuse. Tako se učim. Pusti mi to veselje.

Ne ščiti me pred posledicami. Zbrati moram izkušnje.

Ne posvečaj preveč pozornosti mojim malim težavam z zdravjem. Začel bom ceniti rahlo zdravje.

Ne umikaj se, če želim kaj zvedeti, sicer boš kmalu ugotovil, da iščem odgovor drugje.

Naj ti ne bo pod častjo, če se kdaj opravičiš. Pristno opravičilo ogreje moja čustva do tebe.

Ne delaj vtisa, da si popoln in nezmotljiv. Bil bi prevelik vzor zame.

Naj te ne skrbi, če imaš premalo časa zame. Važnejše je, kako prebijeva skupni čas.

Ne pozabi, da potrebujem veliko razumevanja in opogumljanja, sicer ne bom mogel napredovati.

Pomisli: več me nauči vzornik kot kritik.

(neznani avtor)

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:49 Naslov sporočila:

Moja mati me je naučila ?

1. Moja mati me je naučila SPOŠTOVATI DOBRO OPRAVLJENO DELO: "Če se mislite pobiti med sabo, naredite to zunaj, stanovanje sem pravkar počistila!"
2. Moja mati me je naučila RELIGIJE: "Zdaj pa moli, da bo to šlo ven iz preproge!"
3. Moja mati me je naučila OSNOV POTOVANJA V ČASU: "Če ne boš sedel vzravnano, ti bom tako pripeljala, da te bo odneslo tri dni daleč!"
4. Moja mati me je naučila LOGIKE: "Zakaj? Zato, ker sem jaz to rekla!"
5. Moja mati me je naučila ŠE VEČ O LOGIKI: "Če boš padel iz gugalnice in si zlomil vrat, ne boš šel z mano v trgovino!"
6. Moja mati me je naučila PREVIDNOSTI: "Nosi vedno čisto perilo, kaj če se ti zgodi nesreča!"
7. Moja mati me je naučila OSNOV IRONIJE: "Če se boš še naprej drl, se boš imel zakaj dreti!"
8. Moja mati me je naučila OSNOV OSMOZE: " Zapri usta in jej!"
9. Moja mati me je naučila EKSTREMNEGA ZVIJANJA TELESA: "Samo poglej si to umazanijo na svojem vratu!"
10. Moja mati me je naučila POTRPLJENJA: "Tukaj boš sedel, dokler špinača ne bo izginila!"
11. Moja mati me je naučila METEOROLOGOJE: "Tvoja soba je takšna, kot bi skoznjo šel tornado!"
12. Moja mati me je naučila HINAVŠČINE: "Če sem ti povedala enkrat, sem ti povedala milijonkrat. NE PRETIRAVAJ!"
13. Moja mati me je naučila PRIMERNEGA VEDENJA: "Nehaj se obnašati kot oče!"
14. Moja mati me je naučila ZAVISTI: "Na svetu je na milijone manj srečnih otrok, ki nimajo tako čudovitih staršev kot ti!"
15. Moja mati me je naučila PRIČAKOVATI: "Samo počakaj, da pridemo domov!"
16. Moja mati me je naučila O SPREJEMANJU STVARI: "Dobil jih boš, ko pridemo domov."
17. Moja mati me je naučila OSNOV MEDICINSKIH ZNANOSTI: "Če ne boš nehal škiliti, ti bodo oči tako ostale!"
18. Moja mati me je naučila ŠPIJONAŽE: "Obleci si pulover! Mar misliš da ne vem, kdaj ti je hladno?"
19. Moja mati me je naučila HUMORJA: "Ko ti bo kosilnica porezala prste na nogah, nikar ne tekaj za mano!"
20. Moja mati me je naučila KAKO ODRASTEŠ: "Če ne poješ zelenjave, ne boš nikoli zrastel!"
21. Moja mati me je naučila OSNOV GENETIKE: "Prav tak si, kot oče."
22. Moja mati me je naučila, DA SE ZAVEDAM SVOJIH KORENIN: "Zapri vrata za sabo! Misliš, da imaš rep?"
23. Moja mati me je naučila MODROSTI: "Ko boš star toliko kot jaz, boš že razumel."

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:50 Naslov sporočila:

Starejši gradbenik je bil pripravljen na upokojitev. Svojemu delodajalcu je povedal, da želi zapustiti gradbeni posel in živeti mirnejše življenje s svojo ženo in družino. Pogrešal bo svoje prijatelje, sodelavce in dobro plačo, ampak resnično je potreboval upokojitev. Bodo že zmogli brez njega.Delodajalcu je bilo žal, ko je spoznal, da njegovo podjetje zapušča zanesljiv in dober delavec. Preden pa sta se dokončno poslovila, ga je prosil, da zgradi le še eno hišo, zgolj kot osebno uslugo. Gradbenik je privolil, a s srcem prav zares ni bil več pri stvari. Zbral je ekipo, nakupil ustrezno orodje in surovine. To pa zares ni srečen konec moje kariere, si je mislil.Ko je gradbenik končal in je delodajalec prišel preverit njegovo delo, je stopil do njega in mu v roke potisnil ključe od vhodnih vrat zgrajene hiše:?To je tvoja hiša, je dejal, moje darilo tebi.? Kakšen šok! Kakšna nerodna situacija! Če bi le vedel, da gradi sebi lastno hišo, bi jo zgradil čisto drugače. Sedaj pa bo moral živeti v hiši, ki je sploh ni naredil tako dobro in s srcem.

Podobno je z nami. Naša življenja gradimo odsotno, iščemo linijo najmanjšega odpora in se izogibamo stvarem, ki bi od nas zahtevale spremembo. V ključnih točkah našega zasebnega in poklicnega življenja ne pokažemo tistega najboljšega, ki je v nas. Potem pa z grozo spoznamo, da živimo v hiši, v kateri ne maramo živeti, a moramo, ker smo si jo sami zgradili. Če bi vedeli že prej, bi to naredili popolnoma drugače.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:50 Naslov sporočila:

Če hočemo biti srečni, moramo za to plačati neko ceno, ceno za svojo srečo: ta pa je nič več in nič manj kot podarjanje samih sebe. Podarjati samega sebe ne morem s fanatizmom ali iz potrebe po uveljavljanju, ne sme biti nadležna dolžnost ali krčevito žrtvovanje. To lahko storim le svobodno, z veseljem in iz ljubezni.In tedaj bo moja sreča nenadoma tu:
kot senca moje ljubezni.

Samo zaradi denarja nisem vreden niti počenega groša.

Denar je nekaj dobrega. Za večino ljudi pomeni kruh in življenje, nujnost. Če pa denar postane malik, se v svetu in v srcih ljudi začne razraščati gošča. Ljudje klečijo in se plazijo pred denarjem. Ljudje se bojujejo in ubijajo za denar. Za denar ljudje postanejo volkovi, ki drug drugega razmesarijo. Pohlep po denarju dela ljudi podkupljive in brezsrčne. Čut za človečnost zamre.

Kakšen sem, je neskončno pomembnejše, kot kaj imam.

Človek, več si kakor tvoj denar.
Tvoje vrednosti ni mogoče odtehtati z zlatom.
Česar ne moreš nikoli kupiti z denarjem, je najdragocenejše: dobrota, naklonjenost, toplina, dobrohotnost, ljubeč dom, sočutje, priznanje, prijateljstvo.

Bolj kot denar potrebuješ ljubezen.
Kupna moč sreče se imenuje ljubezen.
Resnični človek postaneš le z ljubeznijo.

Phil Bosmans

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:33 Naslov sporočila:

Profesor je prinesel v svoj kabinet lončnico in jo postavil na okensko polico. Čez nekaj dni je roža vzcvetela in profesor je posodo, v kateri je bila cvetlica vsajena, obrnil tako, da je cvet gledal v prostor, da bi ga lahko občudoval med svojim delom. Toda cvet se je kmalu obrnil nazaj proti svetlobi.
Profesor je lončnico znova in znova obračal proti svoji delovni mizi, ta pa je vedno znova obračala svoj cvet proti svetlobi.

Od preproste cvetlice se lahko veliko naučimo: vedno se trudimo upreti pogled na svetlo stran življenja. To je optimizem.
Optimizem je pogled na življenje, ki v vseh stvareh išče svetle plati. Kdor v vsaki nesreči vidi priložnost, je optimist, kdor pa vidi nesrečo v vsaki priložnosti, je pesimist.
Naj nas težave ne prestrašijo, ampak naj se pogumno spopadamo z njimi.

Božo Rustja, Zgodbo ti povem

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:33 Naslov sporočila:

Moža, ki je trgal vstopnice pri vhodu v kinodvorano, so ljudlje velikokrat spraševali: "Koliko je ura?"

Odločil se je, da naredi konec tem neprijetnim vprašanjem. Na steno za seboj je obesil uro, tako da jo je lahko vsakdo videl. Toda kaj se je zgodilo? Ljudje so, potem ko so pogledali na uro, spraševali: "Ali je ta ura točna?"

Živimo v času, ki bliskovito teče. Res je, ne moremo ga ustaviti, lahko pa ga dobro izkoristimo.

Vsak trenutek, ki mine, se nikoli več ne povrne. Če ga ne izkoristimo, je izgubljen za zmeraj. To je tudi trenutek manj v našem življenju in trenutek bliže koncu našega življenja.

Na žalost v svojem življenju izgubimo veliko časa po nepotrebnem. Če res ljubimo svoje življenje, ne bomo izgubljali časa. To je namreč "blago", iz katerega je narejeno življenje.

Božo Rustja, Zgodbo ti povem

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:34 Naslov sporočila:

Rabin Harold Kushner je opazoval otroka, ki sta ob vodi zidala gradove iz peska. Ko sta ravno koncala umetelen grad, za katerega sta potrebovala veliko casa in potrpljenja, je prišel val in ga zravnal s tlemi. Rabin je pricakoval solze in jezo. Otroka pa sta se usedla, se prijela za roke in se smejala. Kmalu sta zacela graditi nov grad. Dejal je: "Spoznal sem, da sta me naucila pomembne lekcije. Vse stvari v našem življenju, ki jih ustvarjamo s toliko casa in energije, so zgrajene v pesku. Trajni so samo naši odnosi z ljudmi. Prej ali slej bo prišel val in odnesel tisto, kar smo zgradili s toliko truda. Ko se bo to zgodilo, se bo lahko smejal samo tisti, ki se bo imel s kom držati za roke."

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:34 Naslov sporočila:

Če bi še enkrat živela ...

Ko so zdaj že pokojno petinosemdesetletno Nadine Stair vprašali, kako bi živela, če bi lahko še enkrat živela, je odgovorila:

»Dovolila bi si narediti več napak. Bolj bi bila sproščena, bolj bi si razgibala življenje. Ravnala bi nekoliko bolj nespametno in prismojeno. Manj stvari bi jemala resno. Več možnosti bi si naklonila. Splezala bi na več vrhov in preplavala več rek. Privoščila bi si več sladoleda in manj fižola. Morda bi si privoščila več realnih težav in manj navideznih. Veste, jaz sem oseba, ki vsako svojo uro dan za dnem živi smotrno in prištevno. Oh, imela sem svoje trenutke, in če bi znova živela, bi si jih privoščila več. Pravzaprav bi se nenehno trudila, da bi jih imela več. Samo take trenutke, drugega za drugim, in ne da sem vsa ta leta živela tako, da sem živela vnaprej.

Bila sem eden tistih ljudi, ki nikoli nikamor ne gredo brez termometra, termovke, dežnega plašča in padala. In če bi spet imela možnost, bi potovala lažja. Če bi spet lahko preživela svoje življenje, bi začela hoditi bosa že v zgodnji pomladi in taka nadaljevala v pozno jesen. Šla bi na več plesov. Se vozila na vrtiljakih. Nabrala bi več marjetic.«

Kaj pa bi vi naredili drugače, če bi imeli možnost še enkrat živeti?

Ljudje smo zmotljivi, nenehno delamo napake. Majhne, nepomembne, srednje, velike in usodne. Ampak niti ene napake ne moremo več popraviti. Kar je bilo narejeno, je bilo narejeno, ne moremo vstopiti v preteklost in zbrisati, popraviti, uničiti, skriti tega, kar smo zmotno storili, napačno naredili, ali tega, kar nam je bilo narejeno. Ne da se in mišljeno je bilo tako. Skozi napake se namreč učimo. O sebi, o drugih, o življenju. Toda kaj, ko so nas vedno kaznovali, ko smo se zmotili. Rekli so nam, da je pomota največji greh, in nas tako pribili na križ trpljenja. Zato sodoben človek ne prizna napake in zato je tudi ne vidi. Meni, da je delati napake greh in da se ne sme, hkrati pa se ne vidi, ko on to počne.

Ko naredi majhno, srednjo ali veliko napako, ni večjih posledic. Toda kaj se zgodi, če tak slepec naredi usodno napako? Kaj potem?

Nič. Ker se nič ne da več popraviti. Zato nam je Stvarnik podaril odpuščanje. Odpuščanje je dejanje nekoga, ki mu je bila storjena krivica. Ko odpusti, to naredi zaradi sebe in ne zato, da bi opral tistega, ki je grešil. Ko odpustimo, se osvobodimo jeze, ki jo čutimo, ker so nas prevarali, zapustili, opravljali, prestrašili, nas po nedolžnem obsodili … Ko odpustimo, ne pozabimo, ne osvobodimo tistega, ki je grešil, ne opogumljamo ga, naj še enkrat greši, ko odpustimo, samo prenehamo sovražiti.

Ko odpustimo, osvobodimo sebe. To pa hkrati ne pomeni, da spet vstopimo v enak položaj. Človek nikoli ne vstopi dvakrat v isto reko, tudi če vstopi na isti kraj, saj je voda, ki teče, ob njegovem drugem vstopu drugačna, kot je bila ob prvem. Človek se v vsaki okoliščini spremeni. Vse se spreminja, svet, čas, energije, predvsem se spreminjamo ljudje. Tudi če se vam zdi, da ste vedno enaki, to ni res, morda celo nazadujete. Zato se oprimite veščine odpuščanja. Ne bojte se, ne boste šibkejši, če zmorete odpustiti, odpuščajo le najmočnejši. Odpuščanje je večje, močnejše in pogumnejše dejanje od maščevanja. Maščujejo se šibki, odpuščajo močni.

Naj vam življenje ne polzi iz rok. Nesmiselno se je potem v pozni starosti zavedati tega, kar je bilo zamujeno, ker ste stvari nenehno nadzorovali, da ne bi bili prizadeti, saj potem boli. Ljudje smo zmotljivi, zato prizadenemo in smo ranjeni. Toda to je življenje in bolje je, da boli, kakor da ga nenehno nadzorujemo. Če smo pazniki svojega življenja, živimo v strogi disciplini, obvladanosti in med samimi dolžnostmi. Taki ljudje so zmeraj prvi v vsem, na njih se da zanesti, hkrati pa te lastnosti popolnoma zadušijo življenje v njih. Človek se ni več sposoben sprostiti, izgubil je »joie de vivre«, veselje do življenja, kamor koli gre, ima s seboj termometer, termovko, dežni plašč in padalo. Od daleč gleda, kako se drugi vrtijo na vrtiljaku, in ne zna nabirati marjetic, ne zna plesati.

Če bi še enkrat živela, bi si dovolila ljubiti bolj strastno. Vzela bi si več svobode, bila bi nezanesljiva in manj dolgočasna. Ne bi znala kuhati in pospravljati, znala pa bi se igrati s svojimi otroki. Risala bi, plesala, se smejala. In bila bi ženska, strastna in senzualna. Da, naredila sem napako, ker tega v preteklosti nisem vključila v življenje. Toda preteklosti se ne da spremeniti. Lahko pa spremenim ta trenutek, in dokler živim, ni prepozno. Vse to lahko ta trenutek naredim. In nikoli ni prepozno.

Vaja. Napišite si pismo. Napišite, kaj bi naredili drugače, če bi še enkrat lahko živeli, in potem ne objokujte svoje usode, ampak vzemite v roke škarje in platno življenja. Oblikujte ga po modelu, ki ga želite, in živite ga z veliko začetnico, ne z malo. Nikomur ne naredite usluge, če životarite, še najmanj svojim bližnjim. Pojdite v svet, zadihajte in vrzite se v življenje na glavo in brez padala. Res je, to je nevarno. Veliko tveganja je v tem. Hkrati pa totalno zadoščenje. In preden boste sprejeli to odločitev čiste moči, se premaknite v tisti kotiček v sebi, kjer sta čista tišina in jasnost in ki ždi globoko prav v vsakem človeku. To je naše središče. Zaprite oči in opazujte svoje dihanje. Ko boste vdihnili tretjič, pošljite izdih dol, globoko v svoj trebuh in tako boste zaznali svoj center moči, tan tien, dva centimetra pod popkom. V tem centru vizualizirajte zlato sonce in zaznajte mir, ki se počasi dviguje iz centra in se seli v telo. Če ste v bolečini, uporabite svoje zavedanje in najdite prostor v telesu, kjer se ta bolečina najbolj izraža. Potem se prestavite v središče te bolečine in še globlje, pod njo, dokler ne boste našli vira tišine. V tej tišini živi vaša priča, tista, ki vidi in ve vse, kar je, in vse, kar ste. Moč se rojeva v globini tišine.

In le tako se človek spreminja, z akcijo, z dejanjem, ne z razmišljanjem. In če to počne, potem mu na koncu življenja ne more biti žal, da ni živel, ker je životaril. Ne more mu biti, zato ker Živi.

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:35 Naslov sporočila:

Življenje je na vaši strani in vse se bo dobro izšlo. Tudi če vam je zdaj morda hudo in vam življenje kaže temnejšo stran... niste sami in brez pomoči. Celotno Vesolje vam stoji ob strani. Prosite za pomoč in prisluhnite drobnemu glasu v sebi. Prinesel vam bo odgovor. Vedno.

Zaprite oči, globoko zajemite sapo in vprašajte, kar bi radi izvedeli. Nato...bodite pozorni. Odgovor bo prišel. V takšni ali drugačni obliki, a vedno tako, da ga boste najlažje prepoznali. Zaupajte.

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:35 Naslov sporočila:

Ko zjutraj vstaneš, premisli, kakšno razpoloženje duha in srca hočeš tisti dan pokazati med delom in v odnosu do ljudi, s katerimi boš prišel v stik.

IZŽAREVAJ radost, ljubezen, mir in zaupanje. Naj se to vidi na tvojem obrazu. Skleni, da boš tako preživel ves dan.

Zdaj pa stopi k ogledalu in ugotovi, če lahko na svoj obraz, usta, v oči in držo prikličeš vsa našteta čustva. Ugotovi, kako se počutiš navznoter. Ugotovi, kakšen je tvoj zunanji videz.

Naslednji korak je preprosto ta, da pričneš svoj dan. Tisti hip, ko opaziš, da tvoja zunanjost ni več v skladu s tistim, kar si čutil zjutraj, ZAVRZI napačno podobo in takoj znova zavzemi držo, ki bo odsevala tvoje resnično bleščeče počutje.

Postopek ponavljaj skozi ves dan.
Gotovo boš presenečen nad odzivom ljudi in nad spremembo okolja.

SPREJMI takšen odnos do sveta, ki bo pospeševal srečne in polne stike z drugimi, pa boš prišel do drugačnega smisla notranjega miru, ki bo uveljavil harmonijo in red v vsem, kar počneš.

To je zelo učinkovita molitev, ti pa postajaš vse bolj zanesljivo sredstvo, s pomočjo katerega bo molitev uslišana?

IZŽAREVAJ, ZAVRZI, SPREJMI, samo tako boš vedel, da luč Resnice sveti skozte!

Častiti EUGENE SORENSEN

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:36 Naslov sporočila:

Na nekem cvetličnem travniku, ob katerem je tekel bister studenček, je sedel Angel in milo jokal. Mimo je prišla mala deklica, ki se je ravno namenila, da bi nabrala lep šopek. V eni roki je nosila košarico, v drugi roki pa kanglico. Ko je zagledala jokajočega Angela, je stopila k njemu in ga vprašala: - Zakaj pa jokaš Angel? /vedeti je namreč treba,da znajo mali otroci in nekateri redki odrasli, takoj prepoznati Angela, ko ga vidijo./

-Kako ne bi jokal, je odgovoril Angel. - kaj ne vidiš kaj se je zgodilo?!
-Kaj se je pa zgodilo?, je radovedna deklica.
- Poglej vendar dobro glavice vseh teh cvetov! pravi Angel hlipaje.
In deklica se skloni in kaj vidi? Cvetni lističi vseh teh sicer prelepih cvetov, so bili kot zlepljeni in od njih se je cedilo nekaj rumenega in gnusnega.

- Kaj pa je to? vpraša deklica začudeno, -zakaj so pa danes rožice tako čudne, in kaj je to, kar je na njih?

- Kaj ne vidiš ? To so pljunki, nemarni pljunki, ihti Angel, - nekdo je popljuval vse te lepe rože, med katere sem včasih tako rad legel, da si malo odpočijem ta moja nežna krila!

Angel še naprej joče in vsaka solzica, ki pade iz njegovih oči , se spremeni takoj v drobcen biser, ki se ujame v naročju njegovega, nežno tkanega oblačilca.

- Ampak, kdo je vendar to storil? sprašuje deklica začudeno.
- To dela čarovnica Zloba, odvrne Angel žalostno. - Ker sama v sebi nima dobrote in lepote srca, jetudi nikjer drugje ne prenese. Zato se trudi, vse kar vidi lepega, popljuvati, da bi tudi to v očeh drugih postalo grdo. Zato to dela!

-Kje pa je doma, ta čarovnica Zloba, sprašuje dete dalje.
- Po vsem svetu je doma,odvrne Angel žalostno. Saj veš, da znajo čarovnice leteti, čeprav nimajo kril.

Enkrat se pojavi tu in potem se zopet pojavi drugje. In, ko že mislimo,da smo jo mi Angeli ujeli in jo onemogočili v njenem, za svet tako škodljivem delovanju, se nam izmuzne in se za nekaj časa skrije. Potem se pa spet, čisto nenadoma prikaže in začne s svojimi zli deli, odgovarja deklici Angel.

- Kaj pa še dela drugega razen, da pljuva po rožicah? sprašuje mala radovednica.
-Vse mogoče, vse mogoče, pravi Angel. - deklica moja, vseh njenih neštetih del ti niti našteti ne morem!

Ima namreč čarobni prah, ki se imenuje "zlobodi" in kamorkoli prileti , samo strese nekaj od tega svojega čarovnega prahu na tisto mesto, kjer so ljudje in - prepir se začne, in sovraštvo se začne in vojne se začno. Ljudje se najprej prepirajo, potem se sovražijo in na koncu se pobijajo.... Vidiš, deklica moja, zato sem žalosten,zato jočem.

Mi, Angeli se tako trudimo, da bi prinesli dobroto, ljubezen in mir v človeška srca in na ta svet. A včasih se nam zdi, da nas je premalo in, da smo marsikje brez moči in, da je čarovnica Zloba močnejša. Vse kar storimo mi dobrega, ona izniči, potepta, opljuva.

-Oh, nikar ne bodi žalosten, Angel,pravi deklica in stegne drobno ročico, ter z njo sočutno pobožaAngela po zlatih laskih.

Veš kaj, pojdi z mano tjale do studenčka in zajemiva vodo in skupaj bova z njo očistila vse te opljuvane cvetove.

In sta šla. Z roko v roki. In potem sta toliko časa zajemala vodo in čistila in čistila vsak cvet posebej, dokler ni vsak od njih spet zasijal v svoji prvotni lepoti.

Potem, potem je Angel odletel na svojih prozornih krilih. Še prej je pa deklici stresel v njeno košarico vse tiste bisere, ki so bili prej njegove solze. Vsaka solzica biser. Za celo košarico jih je bilo....

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli