Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

kiara · Objavljeno: 28 Mar 2012 11:55 Naslov sporočila: Poučne zgodbe

Tukaj lahko objavite poučne zgodbe, ki jih piše življenje.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:34 Naslov sporočila:

Neko dekle je na velikem letališču čakalo na polet. Ker se je čakanje zavleklo, si je kupila knjigo, da bi ji čas hitreje minil. Kupila si je tudi vrečko piškotov. Sedla je v čakalnico, da bi lahko v miru brala.

Poleg nje je sedel mož, ki je odprl revijo in tudi začel brati. Ona je mirno brala in si postregla prvi piškot iz vrečke. Takoj je tudi mož poleg nje vzel enega. Postala je nejevoljna, toda rekla ni ničesar. Pomislila je:"Kako je nesramen. Če bi bila bolj odločna, bi mu eno prisolila, da bi si zapomnil za vedno."

Vsakič, ko je vzela piškot, je tudi on vzel enega. Bila je tako ogorčena, da sploh ni vedela, kaj storiti. Ko je v vrečki ostal samo še en piškot, je pomislila:"Kaj bo pa zdaj naredil ta brezobzirnež?" Mož pa je razdelil zadnji piškot na dva dela in ji z nasmehom ponudil zadnjo polovico. To pa je bilo že preveč. Začela je pihati od jeze. Zaprla je knjigo, pograbila stvari in odšla v prostor za vkrcanje.

Ko se je v letalu, že umirjena, udobno namestila na svojem sedežu, je odprla torbo in z začudenjem zagledala še zaprto vrečko piškotov. Bilo jo je pošteno sram, ko je doumela svojo zmoto. Pozabila je, da je piškote dala v torbo . Mož pa je z njo delil svoje piškote, ne da bi postal jezen, živčen, nejevoljen ali vznemirjen, medtem ko je bila ona vsa iz sebe, ker je mislila, da jesta njene piškote. Zdaj pa ni bilo več časa za razlage in opravičevanje.

Kolikokrat v življenju jemo piškote drugih, pa se tega ne zavedamo.

Preden si ustvarimo mnenje in obsojamo druge, raje dobro premislimo.
Morda stvari niso čisto take, kot si predstavljamo mi.

V življenju so stvari, ki so za vedno nespremenljive:
- dejanje, ki smo ga storili;
- dejanje, ki ga nismo storili;
- beseda, ki smo jo izrekli;
- priložnost, ki smo jo zapravili;
- čas, ki je potekel.

Naj bodo dejanja v življenju prava, besede modre in dobre;
NE ZAMUJAJ PRILOŽNOSTI IN NE ZAPRAVLJAJ ČASA ....

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:35 Naslov sporočila:

Mama je stopila v sobo najstniske hčerke in na postelji zagledala
zalepljeno pisemsko ovojnico. Spreletele so jo zle slutnje, s tresočimi
rokami je odprla pismo in ga začela brati. Pisalo je:
"Draga mami!
Zelo mi je zal, ker ti moram na tak način sporočiti, da sem s svojim
novim
fantom usla od doma. Pri njem sem nasla pravo ljubezen, s svojimi
tatooji
in piercingi je tako sladeeek in ima zares super motor.
Ampak to se ni vse, mami, končno sem namreč zanosila in Ngwaba pravi, da
se
bomo v njegovi prikolici sredi gozda imeli zares krasno. Z menoj hoče
imeti
se veliko veliko otrok, nekaj belih, nekaj črnih in tudi jaz se jih ze
zelo
veselim.
In ker sem ugotovila, da mi marihuana pravzaprav zelo dobro dene, jo
bova
posadila tudi za prijatelje, da ne bomo tako trpeli, kadar nam bo
zmanjkalo
koksa in heroina.
Sicer pa upam, da bodo znanstveniki kmalu iznasli zdravilo proti Aidsu,
da
bi slo Ngwabi bolje, saj si to zares zasluzi.
Triinsestdeset let navsezadnje ni starost, v kateri bi morali ljudje ze
pripravljati na smrt. Ampak tudi če se zgodi najhujse, draga mami, te ne
rabi nič skrbeti, saj bom drugo leto stara ze stirinajst let in znam
sama
paziti nase.
Upam, da te bom kmalu lahko prisla obiskat, da bos spoznala svoje vnuke.
Tvoja ljubeča te hčerka.

P.S. Aja, mami v resnici sem pri sosedih. Hotela sem ti le povedati, da
so
na svetu tudi hujse stvari od slabega spričevala, ki lezi na nočni
omarici.
Poljubček, tvoja hčerkica!".

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:35 Naslov sporočila:

V nevihtni noči je temnopolta ženska stala ob cesti. Avto se ji je pokvaril in nujno je potrebovala pomoč. Popolnoma premočena je pričela ustavljati avtomobile.

Mlad belec, kakor da ne bi poznal rasnih konfliktov v ZDA sredi 60. let, se je ustavil, da bi ji pomagal. Mladenič jo je odpeljal na varno, ji priskrbel mehanika in poklical taksi.

Ženski se je zelo mudilo, vendar ji je uspelo zapisati si naslov svojega rešitelja in se mu zahvaliti. Po tednu dni so mladeniču potrkali na vrata.

Presenečen je uzrl poštarja z ogromnim paketom. Vseboval je velik barvni televizor z sporočilom: ?Najlepša hvala, da ste mi pomagali tiste noči. Dež je zmočil tako moja oblačila, kot mojo dušo in v tistem trenutku ste prišli Vi. Zahvaljujoč Vam mi je uspelo priti do mojega moža, preden je zapustil ta svet. Naj Vas Bog blagoslovi, ker ste mi pomagali.

Mrs. King Cole

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:36 Naslov sporočila:

Nekega večera, ko je mama pripravljala večerjo, je stopil v kuhinjo njen enajstletni sin.

Z uradniško hladnokrvnostjo je pomolil mami pod nos popisan list papirja. Mama si je obrisala roke v predpasnik in začela z zanimanjem brati:

Pokosil sem travo - 5.000 tolarjev.

Pospravil sem svojo sobo - 10.000 tolarjev.

Šel sem v trgovino po mleko - 1.000 tolarjev.

Pazil sem na sestrico (tri popoldneve) - 15.000 tolarjev..

V šoli sem dobil dve odlični oceni - 10.000 tolarjev.

Vsak večer odnesem smeti - 7.000 tolarjev.

SKUPAJ: 57.000 tolarjev. Mama je nežno pogledala svojega odraščajočega sina.

V srcu ji je vstalo tisoč spominov.

Vzela je nalivnik, obrnila list in začela pisati:.

Za to, da sem te devet mesecev nosila pod svojim srcem - 0 tolarjev.

Za vse prečute noči ob tebi, ko si bil bolan - 0 tolarjev.

Za vse večere, ko sem te zibala, ker si bil žalosten - 0 tolarjev.

Za vse trenutke, ko sem brisala tvoje solze - 0 tolarjev.

Za vse, kar sem te dan za dnem naučila - 0 tolarjev.
Za vse zajtrke, kosila, malice, večerje in sendviče, ki sem ti jih pripravila - 0 tolarjev.

SKUPAJ: 0 tolarjev.

List je z nasmehom izročila sinu.

Ko je sin prebral, sta se mu v očeh zalesketali dve veliki solzi.

Z nerodno kretnjo se je obrisal, obrnil list in na svoj račun napisal: PLAČANO!

Nato je skočil mami v naročje in prekril njeno lice s poljubi.

Nauk:
Ko se v prijateljske ali družinske odnose prikrade preračunljivost, je vsega konec.
Ljubezen je zastonjska ali pa je ni!

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:37 Naslov sporočila:

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 oslušalcev, je vprašal: “Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?” Roke so se ačele dvigovati.
Dejal je: “Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim
tole.”
Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je: “Kdo si ga še vedno želi?” Roke so bile še vedno dvignjene.
“Dobro,” je odgovoril: “Kaj pa če naredim tole?”
Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati. Potem ga je pobral,
zmečkanega in umazanega. “Kdo si ga želi sedaj?”
Roke so bile še vedno v zraku.
“Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,” je dejal:
“Ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še vedno si ga želite, ker
bankovec ni izgubil na svoji vrednosti. Še vedno je vreden 20 dolarjev.”
“V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni, na tleh v
umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo in okoliščinami, ki nam
prihajajo na pot. Takrat mislimo, da smo nevredni ljubezni, nevredni
topline, nevredni samih sebe. Ampak ne glede na to, kaj se je zgodilo ali
kaj se bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične
vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še vedno ste
neprecenljivi…zlasti za tiste ljudi, ki vas imajo radi.
Veličina našega življenja ne prihaja od tega, kar naredimo ali kogar
poznamo, temveč od tega, KDO SMO MI.”

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:37 Naslov sporočila:

Zaletela sem se v tujca, ki je šel mimo mene.
Oh, oprostite mi, prosim! sem se opravičila.
On pa je rekel:Prosim, vi meni oprostite,nisem vas videl.

Bila sva tako zelo vljudna, ta tujec in jaz.
Poslovila sva se in odšla vsak svojo pot.
Doma pa se dogaja drugačna zgodba?

Kasneje, ko sem kuhala večerjo, je moj sine stal čisto tiho za mojim hrbtom.
Skoraj bi se zaletela vanj, ko sem se obrnila.?Umakni se s poti!? sem vzkliknila.
Šel je in njegovo malo srčece je bilo zlomljeno.Nisem se zavedala, kako ostro sem govorila.Ko sem budna ležala v postelji, mi je spregovoril tihi Božji glas:
?Medtem, ko si s tujcem vljudna, svojo družno mimogrede prizadeneš!
Pojdi in poglej v kuhinjo, ob vratih na tleh boš našla rože.
Tvoj sin ti jih je prinesel. Sam jih je nabral:rožnate, rumene in modre.Stal je čisto tiho za tvojim hrbtom,da ne bi pokvaril presenečenja.Nisi videla solz v njegovih očeh!?

Počutila sem se čisto majhno in solze so mi začele teči po licih.Tiho sem šla do njegove postelje in pokleknila.?Prebudi se, mali moj, prebudi se!? sem rekla.?Si ti nabral te rože zame??
Nasmehnil se je:?Našel sem jih zunaj, pod drevesom.Nabral sem jih, ker so lepe kot ti.Vedel sem, da ti bodo všeč, posebno modre.?
Rekla sem:?Sine, kako mi je žal, da sem se danes tako Vedla do tebe; ni mi bilo treba vpiti.?Rekel je: ?O, mama, vse je v redu.Vseeno te imam rad.?Odgovorila sem:?Sine, tudi jaz imam tebe rada,in rada imam rože, posebno modre.?

Ali se zavedamo, da nas bodo v službi, če jutri umremo, zlahka nadomestili?Družina pa, ki bi jo zapustili, bi izgubo čutila do konca njihovega življenja.Prosim, razmisli o tem: ali se ti zdi modro, da se poslu posveča več pozornosti kot družini?

Veš, kaj pomeni beseda FAMILY?

FAMILY = Father And Mother I Love You

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:38 Naslov sporočila:

Otroška slika mame
Otrok pri štirih letih: "Moja mami lahko naredi v s e !''
Osemletnik: "Moja mami z e l o v e l i k o ve !''
Dvanajstletnik : " Moja mami pa m o g o č e le ne ve vsega ! ''
Štirinajstletnik: " Normalno, moja mami ne zna niti to."
Šestnajst let: " Mama? Ona n i m a p o j m a o
ničemer ! "
Osemnajst let : "Tastara je brezvezna!"
Petindvajset let: "Mami bi mogoče vedela kaj o tem."
Petintrideset let: Preden se odločim, bom vprašal mami za mnenje."
Z 45 leti večina misli : "Rad bi vedel, kaj bi mami rekla o tem .."
Z 65 leti bi dali vse, da bi lahko z mamo še enkrat govorili !

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:38 Naslov sporočila:

Nogometno moštvo je dobilo novega trenerja. Vsi so ga imeli radi, zato je bil trening močno obiskovan. Še posebej ga je vzljubil eden izmed fantov.

Nekoč so fantje po treningu videli trenerja, da je šel k zelenjavarju in si tam ogledoval jabolka. Nato je vzel najlepše jabolko, ga dal v žep in odšel. Fantje so bili zaprepadeni.

Odločili so se, da bodo svojega trenerja še bolj spremljali, zato so mu po vsakem treningu sledili. Vedno znova je zahajal k zelenjavarju in si ogledoval jabolka in vedno vzel najlepšega, ga dal v žep in odšel proti domu.

Eden izmed fantov je rekel:"Ste videli? Krade!"

Vsi so mu pritrdili. To se je razširilo in na treningih je bilo vedno manj fantov, dokler ni na koncu prišel samo tisti fant, ki je trenerja najbolj vzljubil. Trener se je začudil in vprašal fanta kaj je narobe. Fant je bil v zadregi, a mu je vendar povedal.

Nato je trener tega fanta vzel s seboj in sta šla k zelenjavarju. Tam je trener, tako kot vsakič, gledal jabolka in najlepšega vzel in ga dal v žep.

Nato je vprašal prodajalca:"Koliko sem dolžan?"

Prodajalec pa mu je odvrnil: "Saj ste že poplačali. Nič niste dolžni."

In sta šla. Trener je fantu razložil, da gre vsako jutro po mleko in ga prinese tudi zelenjavarju, v zameno pa ima dnevno eno jabolko. Ker mu jabolko pred treningom nič ne koristi, ga vzame po treningu, ko je lačen in mu jabolko tekne.

Fant je takoj povedal ostalim fantom. Oni, ki je bil najbolj glasen pri širjenju govoric, da trener krade, se je zamislil in takoj klical trenerja, ter se mu opravičil. Trener je rekel, da naj se zglasi pri njem doma, s seboj pa naj prinese velik vzglavnik.

Fant je privolil in se zglasil pri njem. Trener ga je povabil ven na vrt in fantu dal v roke škarje. Rekel mu je naj prereže vzglavnik in vse perje, ki je notri, raztrosi v veter.

Fant je to z veseljem naredil, saj je bila to zelo lahka pokora za njegove lažne obtožbe. Ko je to naredil se je nasmehnil in pogledal trenerja, ta pa mu je rekel:

"Sedaj pa poberi vse to perje in ga stlači nazaj v vzglavnik. Ko boš to storil, ti bo oproščeno."

Fant je žalostno pogledal in rekel:"Gospod, ampak perje je veter raznosil na različne kraje. Nemogoče je, da bi to pobral in stlačil nazaj v vzglavnik."

Trener mu je rekel: "Enako je s tvojimi besedami."

Nauk: Premisli,preden spregovoriš.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:39 Naslov sporočila:

Srečal sem starca.
"Ali imaš čas?" sem vprašal. "Rad bi te nekaj vprašal."

Starec se nasmehne:
"Časa imam dovolj. Kaj pa te zanima?"
"Dolgo si že na svetu. Kaj te je v tem času presenečalo pri ljudeh?"

Starec odgovori:
"Naveličajo se otroštva in si želijo odrasti, nato pa si spet želijo postati otroci. Izgubijo zdravje zaradi naprezanja po čim večjim zaslužkom, nato pa ta denar zapravijo, da bi si povrnili zdravje. Medtem, ko zaskrbljeno razmišljajo o prihodnosti, pozabijo na sedanjost, tako da ne živijo niti v sedanjosti niti v prihodnosti. Živijo, kot da ne bodo umrli, in umrejo, kot da niso nikdar živeli... "

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:39 Naslov sporočila:

Ime mu je bilo Fleming in je bil reven škotski kmet.
Nekega dne, ko je garal za preživetje družine, je zaslišal klic na pomoč iz bližnjega močvirja.
Odvrgel je orodje in stekel do močvirja. Tam je podgreznjen do pasu v črnem blatu, klical prestrašeni deček in se boril, da bi zlezel iz močvirja.
Kmet Fleming je rešil fantka iz gotove, grozljive smrti.
Nasljednji dan je na kmetovo dvorišče pripeljala bogata kočija.
Elegantno oblečen plemič je izstopil in se predstavil, kot oče dečka, ki ga je kmet rešil.

"Hočem vam poplačati," je rekel plemič. "Rešili ste sinovo življenje!"

"Ne, ne morem sprejeti plačila za to, kar sem storil," je rekel škotski revni kmet in zavrnil ponudbo. Takrat je prišel skozi vrata kmečke koče kmetov sin.

"Je to vaš sin?" Je vprašal plemič.

"Da!" Je odvrnil kmet ponosno.

"Skleniva kupčijo. Dovolite mi, da mu zagotovim izobrazbo kakršno uživa moj lastni sin. Če je mladenič količkaj podoben očetu, bo brez dvoma odrasel v moža, na katerega bova oba ponosna."

In tako je tudi bilo.
Sin kmeta Fleminga je obiskoval najboljše šole in čez čas je končal Bolnišnično medicinsko šolo sv. Marije v Londonu, ter postal znan po celem svetu, kot Sir Aleksander Fleming - odkritelj penicilina.

Čez leta je plemenitašev sin, ki je bil rešen iz močvirja zbolel za pljučnico.

In kaj ga je rešilo tokrat?

Penicilin!

In kako je bilo ime plemiču? Lord Randolph Churchill. In ime njegovega sina? Sir Winston Churchill.

Nauk te zgodbe:

- DELAJ, kot, da ne potebuješ denarja!

- LJUBI, kot, da nisi bil nikoli prizadet!

- PLEŠI, kot, da te nihče ne gleda!

- POJ, kot, da te nihče ne posluša!

- ŽIVI, kakor, da so nebesa na zemlji! Kar tudi so.....

Nekdo je nekoč rekel: KAR DAŠ, TO IMAŠ!!!!

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:40 Naslov sporočila:

Zapomni si 5 pravil za srečo:

1. Odpravi sovraštvo v sebi.

2. Ne bodi v skrbeh.

3. Živi preprosto.

4. Dajaj čim več.

5. Pričakuj manj.

Ne moremo se vrniti v preteklost in začeti znova.

Vendar pa lahko začnemo sedaj in
pridemo čisto do novega konca?

Bog ti ni obljubil življenja brez bolečine, smeha brez žalosti, sonca brez dežja. Dal pa ti je moč, da preživiš, tolažbo ko jočeš in luč za na pot.

Razočaranja so kot grbine na cesti: malo te upočasnijo, potem pa spet pride ravna cesta.

Ne zadržuj se predolgo na grbinah.

Nadaljuj pot!

Če si potrt, ker nisi dobil tistega kar si pričakoval, ne sekiraj; Bog ti je namenil nekaj drugega, še boljšega?

Karkoli se to zgodi, pomisli, kakšna lekcija stoji za tem dogodkom.

Za vsakim dogodkom stoji lekcija.

Nikogar ne moreš prisiliti da te ljubi.

Bodi ti tisti, ki daje ljubezen, drugi naj pa presodi, koliko si vreden.

Bolje je izgubiit ponos zaradi tistega, ki ga ljubiš, kot zaradi ponosa izgubiti tistega ki ga ljubiš.

Vse preveč časa izgubljamo v iskanju prave ljubezni, ali pa iskanju napak pri tistih, ki jih ljubimo; bolje bi bilo, da bi izboljševali odnose v katerih smo.

Nikoli ne zapusti starega prijatelja.

Težko boš našel koga, ki bo zapolnil njegovo mesto.

Prijateljstvo je kot vino: starejše je, boljše je.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:41 Naslov sporočila:

V restavraciji smo bili edina družina z majhnim otrokom. Erika sem posadila v visok otroski stolček ob mizi. Ljudje so jedli in se tiho pogovarjali.

Nenadoma Erik glasno zavriska in zakliče: "Živjo!" S svojimi okroglimi ročicami tolče po ročajih stola. Oči se mu živo svetijo in brezzoba usta so razpotegnjena od smeha, ko se zvija in hihita od veselja.

Ozrem se naokrog in zagledam vzrok njegovega navdušenja. To je bil možakar, sedeč z na pol odpeto zadrgo na hlačah, s čevlji, iz katerih so štrleli prsti, v umazani srajci in z umazanimi, nepočesanimi lasmi. Bil je neobrit, njegov nos je bil prepleten z modrimi žilicami kot zemljevid. Bil je predaleč, da bi zaznali njegov vonj, ampak prepričana sem bila, da je zaudarjal.

Roke so mu ohlapno visele in bingljale: "Živjo, otroček! Živjo, ta velk' fant! Vid'm te, falot!" zakliče Eriku.

Z možem si izmenjava pogled: "Kaj naj narediva...!?"

Erik se smeje in dalje vzklika: "Živjo! Živjo!"

Vsi v restavraciji gledajo zdaj v nas, zdaj v možakarja. Stari zavoženec je z mojim lepim otročkom ustvaril nadlogo.

Prinesli so nam hrano in stari prične vpiti čez prostor: "A boš papou toltico? Se greš ku-ku? Glejte, ve kok' se gre ku-ku!"

Nihče ni mislil, da je starec všečen. Očitno je bil pijan. Z možem naju je bilo sram. Vsi smo jedli v tišini, razne Erika, ki je skozi ves repertoar navdusujočih starčevih klicev odgovarjal s svojimi glasnimi, vriskajočimi enozložnicami.

Končno smo pojedli in se odpravili k vratom. Mož je šel plačat račun, meni pa je rekel, naj ga z Erikom počakava na parkirišču. Starec je sedel med mano in vrati.

O, Bog, spusti me ven, preden naju z Erikom ogovori, molim, ko se mu bližam, obrnem glavo na stran, da slučajno ne vdihnem njegove sape. Ravno ko to storim, se Erik nagne čez moje rame z dvignjenimi ročicami v "opa" položaju. Preden mu uspem to preprečiti, se Erik zaluča iz mojih rok v starčeve. Nenadoma stari, zaudarjajoči mož in moj mali otroček delita svojo bližino. Erik v popolnem zaupanju, ljubezni in predanosti položi svojo drobno glavico na možakarjeva utrujena ramena.

Moški zapre oči in med trepalnicami zagledam solze. Njegove stare, umazane in utrujene roke, zgarane in razbolele, objemajo in stiskajo otročkovo telo in glavico. Nikdar se dve bitji nista v tako kratkem času ljubili tako močno. Stojim kot vkopana. Stari mož dvigne in zaziblje Erika v svojih rokah, odpre oči in ga obrne proti meni. Z ukazovalnim glasom reče: "Dobr' paz'te na tega otroka."

Iz okamenelega grla nekako zamomljam: "Bom."

Obotavljajoče, nerad in kot v bolečini odmakne Erika od svojih prsi. Vzamem ga, možak pa reče: "Bog vas blagoslou, gospa, dal' ste mi moje božično darilo. Vid'te, guspa, nikol nis'm vidu svoj'ga otroka odraščat... Moja žena in sin sta umrla u automobilski nesreči, k' sta b'la še mlada. In nikol' nis'm mogu tega prebolet."

Le oseba, ki potone na dno, ve, zakaj je do tega prišlo. Če ne zmoremo sočutja in pomoči, se vsaj ne zgražajmo in je ne obsojajmo.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:42 Naslov sporočila:

ČE in KO sta bila prijatelja. Vsako soboto sta se srečevala in odšla skupaj na kosilo. Njun pogovor se je običajno vrtel okrog stvari, ki jih nameravata uresničiti. Oba sta imela mnogo sanj in rada sta se pogovarjala o njih.

Neko soboto, ko sta se ponovno sestala, je KO začutil, da ČE ni najbolje razpoložen. Kot ponavadi sta se usedla za mizo, ki sta jo prej rezervirala in naročila kosilo. Nato je KO vprašal ČE: "ČE, kaj je narobe s teboj? Danes nisi videti tako vesel, kot ponavadi?"

ČE je pogledal KO in mu odgovoril: "Ne vem, kaj mi je, nobenega napredka ne opazim pri sebi in niti sanja se mi ne, zakaj je tako. Prejšnji teden sem zasledil tisti tečaj, ki ga tako dolgo čakam. Udeležil bi se ga, če bi le imel dovolj časa za to."

KO je dobro vedel, kako se ČE počuti: "Ja," je odgovoril KO, "tudi jaz sem opazil tečaj in vpisal se bom, ko bom imel dovolj denarja zanj." Potem je KO vprašal: "No, kaj pa tista nova služba, ki si jo želel nastopiti? Prejšnji teden si bil tako navdušen nad njo, ali si šel na razgovor?"

ČE je odgovoril: "Če se mi ne bi pokvaril računalnik, bi odšel na razgovor. Toda sedaj mi računalnik ne dela in ne morem napisati življenjepisa."

"Ne delaj si skrbi zaradi tega ČE, ko boš pripravljen, bo prišla nova priložnost za službo. Tudi jaz se zanimam za novo službo, ampak bom zaenkrat še počakal. Ko bo vreme zopet lepo, bom nadaljeval." Potem je KO začel pripovedovati ČE o minulem tednu, v upanju, da ga vsaj malo razvedri.

Moški pri sosednji mizi je poslušal njun pogovor. Govorila sta samo o "če bi" in "ko bo," na koncu pa ni mogel kaj, da ju ne bi nagovoril: "Oprostita gospoda," je dejal. KO in ČE sta pogledala moža in se spraševala, kaj hoče. Nadaljeval je: "Se opravičujem, ampak nisem mogel kaj, da ne bi poslušal vajin pogovor. Mislim da vem, kako lahko rešita svoje probleme."

ČE se je namuznil in si mislil, kako za vraga lahko nek popolni tujec ve, kako rešiti najine težave. Ko bi vsaj vedel. Radovedno ga je vprašal: "Prosim, povej kako?"

Gospod se je nasmehnil in dejal: "Samo poslušati bi se morala. Vajine besede me spominjajo na tisti rek: Nič ne zraste, ko sta posejana ČE in KO."

ČE in KO sta vprašujoče zrla v gospoda. Ta se je znova nasmehnil in dejal, "začnita šteti, kolikokrat med pogovorom uporabljata besedi "če" in "ko." Namesto da bi razmišljala "če in ko," začnita delati, pojdita v akcijo in prenehajta iskati izgovore."

ČE in KO sta bila zelo presenečena. Nenadoma sta spoznala, da ima gospod prav.

Sama sta kriva za neuspehe, ker sta venomer uporabljala izgovore s "če" in "ko." Možakar je odšel, KO in ČE pa sta svoj dialog spremenila. Sklenila sta da ko se bosta srečala naslednji teden pri kosilu, se ne bosta več pogovarjala o če-jih in ko-jih, ampak le o tem, kaj sta resnično dosegla.

Nataly · Objavljeno: 31 Mar 2012 11:43 Naslov sporočila:

Nekoč sta sedela učitelj in njegov učenec pod velikim drevesom na travnati planjavi. Nenadoma je učenec vprašal učitelja:

"Učitelj, zmeden sem, kako najnajdem svojo sorodno dušo? Ali mi lahko pomagaš?"

Učitelj je nekaj trenutkov molčal, nato pa rekel: "To je pravzaprav težko in lahko vprašanje."

Učenec je razmišljal in ga vprašujoče pogledal.

Učitelj: "Poglej tja, povsod naokoli je polno trave; sprehodi se med njo, a nikoli ne hodi nazaj, pojdi le naravnost naprej. Poskušaj med potjo najti čudovito bilko trave in jo utrgaj, nato jo daj meni. A le eno bilko trave!"

Učenec: "Prav ... čakaj me tu."

Pričel je hoditi naravnost po travnatem polju. Čez nekaj minut pride nazaj.

Učitelj: "Hmm, ne vidim nobene lepe bilke v tvojih rokah."

Učenec: "Na svoji poti sem našel več lepih bilk, a vsakič sem mislil, da bom našel se lepšo, zato jih nisem utrgal. Sploh se nisem zavedal, da sem prišel do konca polja, ne da bi utrgal katerokoli bilko, ker si mi rekel, naj ne hodim nazaj, nisem šel nazaj po isti poti."

Učitelj: "Tako se dogaja tudi v življenju ..."

In kaj je sporočilo te zgodbe?

Če iščeš svojo sorodno dušo, nikar stalno ne primerjaj in upaj, da boš našel še nekoga boljšega. Tako boš zapravil vse življenje, saj čas ne gre nikoli nazaj!

Podobno velja za iskanje idealnega partnerja, službe, poslovne priložnosti ...

Nauk je torej:

Ljubi, zagrabi in ne pusti priložnosti, ki se Ti ponudi, saj je morda točno tista "prava," ki jo iščeš in katero želiš!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli