Lepesmo Seznam forumov
Pogosta vprašanja  Tvoj profil  Zasebna sporočila  Skupine uporabnikov  Seznam članov  Išči  Registriraj se  Prijava
Zasebna sporočila



Izpovedovanje občutkov, težav med prijatelji

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lepesmo Seznam forumov -> Razmišljanja
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Michelle-Elle
Super klepetulja


Pridružen/-a: 28.03. 2012, 21:58
Prispevkov: 5763
Kraj: Heaven or Hell

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2012 16:49    Naslov sporočila: Izpovedovanje občutkov, težav med prijatelji Odgovori s citatom

Sploh ne vem kako bi začela ali kako bi naslovila temo...

Zanima me, kako gledate na določene dogodke, razmišljanja svojih prijateljic ali prijateljev, ki se vam zaupajo, ki jim je hudo, ki se želijo izpovedati... vendar se to "prebolevanje" vleče. Recimo da ima prijateljic probleme doma in se vam večkrat znova izpove zaradi teh problemov, ki jih ne more ali nimam moči, da bi jih rešila, pa ji je mogoče lažje, da jo nekdo posluša. Kako gledate na to? Imate to za izpovedovanje, poslušanje? Pravijo, da naj bi pravi prijatelji nikoli ne bili utrujeni od izpovedovanja svojega prijatelja. Se strinjate ali ne? ALi to jemljete kot samopomilovanje, cmerjenje, vam je čez glave?

Kako greste čez takšne in podobne težke trenutke vi? Če imate težave npr. v razmrerju, se pogovarjate o njih s prijatelji? Se jim "potožite?" Večkrat? ALi daste enkrat ven in potem več ne? Kaj pa ob koncu razmerja, ko bolečina traja in traja? Kako prenašate to?

Zanima me v bistvu vaše razmišljanje o izpovedovanju občutkov.
_________________
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
grotesque
Aktiven član


Pridružen/-a: 30.03. 2012, 12:45
Prispevkov: 544

PrispevekObjavljeno: 16 Apr 2012 17:45    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

jaz sem vedno odprta za take pogovore. me lahko moje prijateljice pokličejo kadarkoli, sem vedno bila in sem pripravljena poslušat. je pa res, da ima vse neko mejo. in ni mi problem o istem problemu poslušat 1, 2, 3. četrtič je pa že preveč. in prijateljici dam vedet, da je čas, da neha jamrat, ampak naredi nekaj, da bi problem olajšala (če je taka situacija da lahko oseba sama kaj naredi). razumem da je hudo pa vse, ampak jamranje ne bo rešilo ničesar, še nikoli ni. in menim, da ko ti oseba 7jič nekaj pove, ji ni nič kaj lažje kot ji je bilo, ko je povedala 3jič. to je že pol obremenjevanje človeka. mislim, da je celo neka avtorica zapisala, da je to psihično nasilje in da taki ljudje pravzaprav sploh niso pravi prijatelji..

sem imela že podoben primer. kolegica nonstop jamrala za enim fantom. neprestano isti pogovori, začaran krog.. naj dodam da sem tisti čas imela zdravstvene težave,ampak dobro. sem vseeno poslušala. potem pa po vseh pogovorih, vseh možnih idejah in rešitvah še kar nič. še kar naprej isto jamranje in sem se že res počutla kot kakšna naprava za poslušanje. in mi je začelo it na k*** in sem potem tudi sama postala osorna in sem se je začela izogibat. potem je pa skapirala, da ni bla fer z vsem, pa je dala mir in sva imele normalne odnose dalje. no čez čas pa si je našla fanta in me skenslala. sem očitno bla res samo naprava Smile

tako da od takrat dalje jaz tega več ne upoštevam. iste stvari poslušam samo trikrat. četrtič tisto osebo postavim na realna tla in menim, da ji s tem bolj pomagam, kot pa da ji dajem potuho pri njenem jamranju. isto pričakujem od svojih prijateljev. če se preveč ponavljam z jamranji in nič ne naredim za to, upam in pričakujem da mi jih bojo napeli, ker bo to edino, kar mi lahko pomaga, da se spravim k sebi.
_________________
There are only two tragedies in life:one is not getting what one wants,and the other is getting it.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Sanna
Super član


Pridružen/-a: 28.03. 2012, 21:48
Prispevkov: 1498

PrispevekObjavljeno: 17 Apr 2012 19:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Lahko rečem, da sem vedno na voljo prijateljicam, kadar se želijo izpovedat..Tud načeloma mi ne predstavlja problema, če se večkrat izpove zarad istih težav, ki jih ni lahko rešiti..Mi je pa zelo težko, ker ne vem, kaj naj ji rečem..Ok, saj na začetku jim lahko povem, kaj bi storila na njenem mestu, ampak so pa tud primeri, ko nimam pojma, kako bi se sama odzvala..In v tistih primerih mi je potem neprijetno znova poslušat probleme, ker se počutim tako nemočno in ker lahko samo ves čas v nedogled ponavljam, da ne vem odgovora..Torej ni problem v poslušanju, ampak predvsem v tistem, da se počutim tako nekoristna..Ko bi ji rada pomagala, pa niti ne vem, kako..Pa čeprav vem, da veliko pomeni že to, da samo aktivno poslušaš..

Kar se pa tiče mojega izpovedovanja..Načeloma veliko stvari zadržim zase oziroma poiščem druge načine, da mi postane lažje (npr. pisanje dnevnika)..Ko pa res nujno rabim pogovor in se nabere preveč stvari, pa pokličem prijateljici..In ponavadi je tako, da samo enkrat povem, ker niti ne vidim smisla, da bi se ponavljala..
Mogoče tudi zaradi tega vedno dajem vtis, da je z mano vse v redu. Ampak to ne pomeni, da nimam problemov - pač ne izpostavljam jih toliko..
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Neena
Začetnik


Pridružen/-a: 05.04. 2012, 13:53
Prispevkov: 40

PrispevekObjavljeno: 17 Apr 2012 21:04    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Jaz sem zelo open-minded, veliko ljudi se k meni zateče po pomoč in zelo rada pomagam, če pa imam sama probleme mi pa tudi ni panike povedat prijateljicam, tako kot je očitno nekaterim - ravno sem opazovala družino od moje sestrične (no, njeno mati) in ženska tako igra aveste tisto popolno družinico, 'mi se pa nič ne kregamo, naša hčerka ima pa samo dobre ocene, naša hčerkica je pa tako pridna' Rolling Eyes in razumem mojo mami kako ne more njej čist nč pojamrat če imajo pa tak odnos - da ne govorim o tej hčerkici kako ga pije vsak vikend pa take fore, nevem hinavsko mi je in tut mami mi je že velikokrat rekla kaj tako na veliko razlagam moje probleme prijateljicam ampak meni se to ne zdi nič slabega ker se potem res bolje počutim če nekomu povem.. nevem, ne razumem je, jaz res nimam nič za skrivat pred svetom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Michelle-Elle
Super klepetulja


Pridružen/-a: 28.03. 2012, 21:58
Prispevkov: 5763
Kraj: Heaven or Hell

PrispevekObjavljeno: 17 Apr 2012 22:01    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Evo, da se javim še jaz, če sem že odprla tole temo...

Namreč sem se pred časom že znašla v nekako začaranem krogu težav, ki se kar vlečejo in vlečejo. Vse že dobro veste, da je pri meni zadnjih 8 mesecev kar pestrih, da se ne bom ponavljala od smrti, brezposelnosti, bolezni, ljubezenskih težav, razmer doma...

Priznam, da se jaz osebno nekoliko bolje počutim, če se večkrat izpovem. Meni je lažje samo že takrat, ko vidim, da me nekdo posluša, da me razume. In tistim osebam, ki sem se jim že večkrat izpovedala, sem vedno rekla, da mi se kar naprej ponavljam, pa so mi vedno povedale, da poslušajo, da je to edino kar pač mi lahko nudijo, ker sama nimam vpliva na te stvari, kaj šele drugi.

Sem pa recimo dobila že občutek kje, da sem odveč, da se preveč smilim sama sebi in se samopomilujem, da se izpostavljam samo kot žrtev, ki ne naredi nič. Kar mislim, da v popolnosti ne drži. Itak da npr. na smrt v ožjem krogu ne morem vplivati, itak je hudo, samo še vedno precej misliš na to. Npr. na bolezen sebe ali drugih - ne moreš vplivati... glede službe se itak trudim po najboljših možnih močeh... Mogoče bi res kje mogla dati jezik za zobe in trpeti v sebi...

MI je npr. ena kolegica ki ve za vse, povedala že milijonkrat, da ne težim, ker ona bi v mojem primeru samo še jokala doma in se smilila sama sebi, jaz pa prevzemam veliko bremena še na svoje rame...

Glede drugih - če mi bo kdo o svojih težavah govoril milijonkrat, bom poslušala. ker vem kako je.

Pravijo, da se pravi prijatelji nikoli ne naveličajo poslušati tvoje nedokončane drame znova in znova.
_________________
Moving on is not about forgetting them; it's about learning how to live without them.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
grotesque
Aktiven član


Pridružen/-a: 30.03. 2012, 12:45
Prispevkov: 544

PrispevekObjavljeno: 18 Apr 2012 10:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

aja,zdaj ko je michelle omenila: naj še dodam da je seveda odvisno od tega za kakšne težave gre.. kakšnih najstniških minljivih težav ne gre primerjati s kakšnimi bolj resnimi npr. bolezen,smrt itd... tako da je meja tolerance v teh primerih bistveno drugačna.
_________________
There are only two tragedies in life:one is not getting what one wants,and the other is getting it.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Lepesmo Seznam forumov -> Razmišljanja Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.