Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:36 Naslov sporočila:

Nekega dne se je na bubi pojavila majhna odprtina. Človek je sedel in gledal, kako se metulj nekaj ur muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal.

Zdelo se je, da ne more naprej. Zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal: vzel je škarje in prerezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven. Toda, imel je krhko telo in mehka krila.

Človek je še naprej opazoval metulja, pričakoval je, da se bodo krila vsak trenutek odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu dala moč.

Nič se ni zgodilo!

Metulj je vse svoje življenje preživel plazeč se okoli s šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni poletel.

Človek kljub svoji ljubeznivosti in dobrim namenom ni razumel, da je napore, ki jih je moral metulj prestati, medtem ko se je prebijal iz bube, načrtoval Bog, zato da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in bi bil tako pripravljen za letenje, potem ko bi se osvobodil bube.
Pogosto so napori prav tisto, kar potrebujemo v življenju.

Če bi nas Bog osvobodil vseh ovir, bi nas pomehkužil. Nikoli ne bi postali tako močni kot moramo biti. Nikoli ne bi mogli leteti.

Iskal sem Moč...
In Bog mi je dal Napore, ki so me naredili močnega.

Iskal sem Modrost...
In Bog mi je dal Probleme, ki jih je bilo treba rešiti.

Iskal sem Bogastvo...
In Bog mi je dal Pamet in Telo, da lahko delam.

Iskal sem Pogum…
In Bog mi je dal Ovire, ki jih je bilo treba premagati.

Iskal sem Ljubezen…
In Bog mi je dal Ljudi, ki jim je bilo treba pomagati.

Iskal sem Dobiček....
In Bog mi je dal priložnosti.

“Nič nisem dobil od tistega, kar sem iskal....
Toda, dobil sem vse, kar sem potreboval."
Živi življenje brez strahu, sooči se s preprekami in vedi, da lahko vse premagaš.

Avtor neznan

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:36 Naslov sporočila:

DANAŠNJA ODLOČITEV - JUTRIŠNJA USODA
Vaša usoda je v glavnem posledica vaših ozaveščenih ali neozaveščenih preteklih odločitev. Se strinjate? Verjetno je kdo med vami, ki se povsem ne strinja, zato bom uvodno trditev skušal malo bolj razčleniti. Soglašam s tistimi, ki menite, da vse pa res ni od vas odvisno. Prav zato pa sem zapisal, da je vaša usoda v glavnem (beri: ne povsem, v veliki meri pa) posledica vaših preteklih odločitev.

Razumljivo je, da potresi, poplave in druge elementarne nesreče niso posledica vaših odločitev, vendar ne glede na to, kaj vas doleti - vedno imate možnost izbire. Vedno ste vi tisti, ki odločate o tem, kako se boste odzvali v določenih razmerah. Tudi, ko gre za naravne nesreče je zelo pomembno, kako boste ravnali v takšni situaciji, saj je pogosto prav od vašega odziva odvisno, kako jo boste odnesli.

Če vas zagrabi panika, povečujete možnost, da se vam kaj hudega zgodi. Vedno lahko torej izbirate, kako boste reagirali na določene situacije. Te odločitve pa vplivajo na potek trenutnih dogodkov in na dogodke v prihodnosti.

S PRISEBNOSTJO SI JE REŠILA ŽIVLJENJE

Naj vam v ilustracijo zgoraj omenjenega povem primer gospe, ki si je s prisebnim ravnanjem verjetno rešila življenje. Nekega dne se je sama pripeljala domov. Ko je jemala stvari iz avta, je v garažo vstopil neznan moški z nožem v roki in za seboj zaprl vrata. Gospe je bilo povsem jasno, da možakar ni naključni mimoidoči, ki jo zgolj želi povprašati, kje je ulica, ki jo išče. Bil je močan in videti je bil precej samozavesten. Slutila je, da se ga ne bo mogla ubraniti, čeprav ni vedela ali je ropar, posiljevalec ali morilec. Prav njegova samozavest ji je dala vedeti, da klici na pomoč ne bodo zalegli, saj se ljudje neradi izpostavljajo nevarnosti, pa še mislijo si lahko, da gre zgolj za domač prepir. Poleg tega bi klici kmalu tudi zamrli, ker bi jo verjetno hitro obvladal. Misli so ji z izjemno hitrostjo rojile po glavi. In v hipu se ji je posvetilo, kako bo pritegnila pozornost sosedov. Zagrabila je neko palico, ki je bila v garaži, začela tolči po oknu in na ves glas vpiti: "Požar, požar! Pomagajte, požar!" Samozavestni izraz na možakarjevem obrazu je v hipu izginil, postal je presenečen in silno zmeden, zato jo je hitro pobrisal iz garaže. Tako je gospa, zahvaljujoč pravi odločitvi v pravem trenutku, odnesla celo kožo - brez ene same praske.

Gospa vsekakor ni odgovorna za odločitve tistega možakarja, ki očitno ni imel dobrih namenov, je pa odgovorna za svoje odzive in ravnanje. Zaradi zelo preprostega razloga - ker o tem samo ona odloča. Nihče se ne more namesto nje odzvati. In to velja za vse ljudi. Če ste odrasla oseba, so vaši odzivi vedno vaša odgovornost. Tega vam nihče ne more vzeti, prav tako pa se te odgovornosti ne morete znebiti.

ZDAJ PA K BISTVU

S tem nekoliko dramatičnim začetkom sem predvsem želel izpostaviti pomen odločanja in, če sem čisto iskren, pritegniti vašo pozornost. Namen mojega pisanja ni dajanje navodil, kako se je treba odločati v položajih, ko ste v življenjski nevarnosti, saj se takrat tako ali tako odzivamo bolj instinktivno, poleg tega pa so tovrstne situacije relativno redke. Rad pa bi z vami podelil svoja spoznanja o odločitvah, ki so prav tako življenjskega pomena.
Večina ljudi misli, da so pomembne odločitve povezane z vprašanji kot so: S kom naj se poročim? Naj imam otroke ali ne? Za kakšen študij naj se odločim? Kam naj se preselim? Kakšno službo naj si izberem? Verjamem, da tudi mnogi med vami menite, da je prav od teh odločitev odvisna vaša sreča. To vsekakor niso nepomembne odločitve, toda najpomembnejše odločitve so povezane s tem, kakšen odnos boste imeli do sebe, do drugih in do življenja nasploh. Prav od teh odločitev je namreč odvisno, kakšnega partnerja si boste izbrali in kako boste skupaj z njim gradili partnerski odnos, kakšen položaj si boste ustvarili v službi, v kaj boste usmerili svojo energijo in kakšen bo vaš odnos do otrok, če jih boste imeli.

Res je, da sta odnos do sebe in sveta v veliki meri pogojena z izkušnjami, ki ste si jih pridobili v otroštvu in na katere kot otroci niste mogli kaj dosti vplivati. Toda prav tako je res, da ste sedaj odrasli in da je odgovornost za vaše življenje v vaših rokah - ne glede na to, kakšnih čustveno-miselnih vzorcev ste se nalezli v otroštvu in kakšna je zavoljo tega vaša samopodoba. Zdaj o svojem življenju odločate sami in prav od teh odločitev je odvisna vaša usoda.

POMEMBNE ODLOČITVE

Lahko se odločite in še naprej nosite čustveno breme preteklosti, verjamete, da niste dovolj močna oseba, da ne morete uspeti v življenju, ker ste ženska ali ker nimate ustrezne izobrazbe, da so drugi krivi za stanje, v katerem se nahajate in podobno. Lahko pa se odločite, da spremenite svoja stara prepričanja in prerastete čustveno-miselne ter vedenjske vzorce, ki vam preprečujejo, da bi zaživeli človeka vredno življenje.

Pri tem si lahko pomagajte z vprašanji - naj jih nekaj nanizam: Kaj si v resnici želite? Ste zadovoljni z življenjem, ki ga živite? Če niste, kaj bi radi spremenili? Ali želite osebno in duhovno rasti in pri tem vzpodbujati še nekoga na prijazen in obziren način ali pa se vam zdi, da je to izguba časa? Želite drugim še naprej vsiljevati svoje mnenje ali se želite naučiti potrpežljivosti in pozornega poslušanja? Boste še naprej dopustili drugim, da manipulirajo z vami ali bi se radi naučili postaviti se zase? Hočete spoznati, zakaj se jezite, ste nestrpni, prestrašeni ali prizadeti in kako lahko to spremenite ali pa se vam zdi preveč naporno, da bi se s tem ukvarjali? Vsa omenjena in številna druga vprašanja terjajo vašo izbiro in vašo odločitev, od katerih je odvisna vaša nadaljnja usoda.

Temeljne odločitve, ki krojijo vašo srečo so torej povezane z različnimi odnosi. V prvi vrsti z odnosom do sebe, nato še do drugih in do življenja. Vzpostavljanje in ohranjanje harmoničnih odnosov pa zahteva komunikacijo. Samo skozi komunikacijo lahko navežete pristen stik s seboj in z drugimi ter izrazite in spoznate svoja prava čustva, potrebe in namere. Toda tudi komunikacije se je treba naučiti, kajti besede lahko ranijo in povečujejo prepad v odnosih ali pa zdravijo in zbližujejo. Kaj boste storili, če imate kakršnekoli težave v komunikaciji? Pa smo spet pri odločitvi.

TUDI NEIZBIRA JE IZBIRA

Kdor misli, da je življenje do njega nepravično, naj si ozavesti posledice svojih dosedanjih odločitev. Če bo pri tem iskren in pošten, bo relativno hitro ugotovil, katere zavestne in tudi manj ozaveščene odločitve so ga pripeljale do položaja, v katerem se trenutno nahaja. Pri tem se zavedajte, da tudi takrat, ko se izognete izbiri, zato da se vam ni treba odločati, gre v resnici za vašo odločitev. Mnogi takrat krivijo druge ljudi ali usodo za položaj, v katerem so se znašli, vendar pozabljajo, da so se pravzaprav sami odločili za pasivnost. Ljudje, ki leta in leta tlačijo svoja čustva, nato pa se ta energija sprosti v obliki kake hude bolezni, se običajno sprašujejo, zakaj ravno jaz. Pri tem žal pozabljajo, da so se v preteklosti izogibali izražanju svojih čustev in potreb, čeprav niso bili zadovoljni s svojim načinom življenja.

Posamezniki, ki ne izražajo svojih potreb in želja, potem pa vihajo nos, ker drugi ne znajo brati njihovih misli, so tudi krivični. Neodgovorno se vedejo tako do drugih, kot tudi do svojih potreb. Ženske ali moški, ki dopuščajo svojim partnerjem, da se odločajo namesto njih, kasneje pa dolžijo svojega partnerja, ker z njegovimi odločitvami niso zadovoljni, pozabljajo, da je to v resnici bila njihova neozaveščena izbira. Vse to ljudje počnemo, ker se bojimo sprejeti odgovornost. Sprejeti odgovornost pomeni sprejeti tudi posledice svojih odločitev - kakršnekoli že so. Neodgovorno je sprejeti odločitev v upanju, da se bo vse srečno izteklo in hkrati ne biti pripravljen sprejeti tudi možne neželene posledice te odločitve. Strah pred odgovornostjo zaradi neželenih posledic je osnovni razlog, da se izogibamo zavestnim odločitvam, toda prav to je zelo naivno prepričanje, ker se odgovornosti ne moremo zares izogniti.

Vaše odločitve so mogočne - zapomnite si to! Mogočne so zato, ker sta od njih odvisni vaša sreča in vaša usoda. Zato naj bodo vaše odločitve zavestne in odgovorne. Ne bojte se jih, saj jih v večini primerov, če se pokažejo kot neustrezne, lahko dopolnite ali spremenite. Vsak priseben človek, ki se odloča zavestno in odgovorno, trdno drži osnovne niti usode v svojih rokah. Hočete postati samostojni in odgovorni? Nič lažjega. Za začetek skušajte ugotoviti, s čim niste zadovoljni, kaj pri sebi vam ni všeč, kaj ste pripravljeni spremeniti in kako boste to naredili. Če ne veste, kako, vprašajte tistega, ki ve. Samo ne bodite pasivni, ker je to tudi vaša odločitev.

RAZVIJANJE ČUSTVENE INTELIGENCE
Možnosti za osebni razvoj torej ne manjka - le pozanimati se je treba in odločiti. Zato se ne prepuščajte toku dogodkov in pasivnosti, da krojita vašo usodo. Ne čakajte, da bodo drugi poskrbeli za vaše življenje, kajti nihče ne more živeti namesto vas. Vi sami ste tisti, ki se že danes lahko odločite za spremembo!

Brane Krapež

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:37 Naslov sporočila:

Če jutri ne pride...

Če bi vedel, da te danes zadnjič gledam kako zaspiš, bi te pokril mnogo bolj nežno in molil bogu, da čuva tvojo dušo.

Če bi vedel, da te danes zadnjič gledam, kako odhajaš skozi vrata, bi te objel, poljubil in poklical nazaj za še en :()

in še en poljub.

Če bi vedel, da danes zadnjič slišim tvoj glas, ki me nežno hvali in spodbuja, bi vzel kamero in posnel vsako tvoje dejanje in besedo, da bi si to lahko predvajal vedno znova, dan za dnem.

Če bi vedel, da je danes zadnjič, potem bi si vzel minuto več, se ustavil in rekel "Ljubim te", namesto da bi predpostavljal, da to že veš.

Če bi vedel, da je danes zadnjič, bi s teboj delil ta dan, namesto da bi ga izpustil, ker bi si mislil, da bo takšnih dni še veliko.

Prav gotovo vedno pride jutri, da popravimo storjene napake - in vedno dobimo še drugo priložnost, da naredimo prav.

Zagotovo bo še en dan, da rečemo svoj >Ljubim te<, in zagotovo bo še ena možnost, da rečemo svoj "Ti lahko kako pomagam?"

Ampak za vsak slučaj, če to ni res, in če je danes vse, kar imam, bi ti želel povedati, kako zelo te imam rad.

Nikoli ne smemo pozabiti, da Jutri ni obljubljeno nikomur, ne mladim in ne starim, in danes je morda zadnja priložnost, da močno objamete tistega, ki ga imate radi.

Torej, če čakate na jutri, zakaj tega ne storite danes?

Če jutri nikoli ne pride, potem boste zagotovo obžalovali dan, ko si niste vzeli dodatnega časa za nasmeh, :()

ali poljub - in ste bili preveč zaposleni, da bi podarili nekomu tisto, za kar bi kasneje izvedeli, da je bila njegova zadnja želja.

Zato primite vaše ljubljene danes, jim šepetajte na uho in povejte, kako radi jih imate. Vzemite si čas za "Žal mi je," prosim, oprosti mi," "hvala," ali "saj je v redu".

...in če jutri ne pride, tako ne boste obžalovali tega dne

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:38 Naslov sporočila:

Gabriel Garcia Marquez, 74-letni kolumbijski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade, boleha zaradi raka. Umaknil se je iz javnega življenja, svojim prijateljem pa je poslal tako pismo:

"Danes imamo še višje stavbe in širše ceste, a manj potrpežljivosti in ožje poglede na življenje.
Več trošimo, a manj uživamo.
Imamo večje hiše, a manjše družine.
Delamo več kompromisov, a imamo vse manj časa.
Imamo več znanja, a manj stališč.
Imamo več zdravil, a manj zdravja.
Povečali smo svoje posesti, a zmanjšali svoje vrednosti.
Govorimo mnogo, ljubimo malo, a preveč sovražimo.
Dosegli smo Mesec in se vrnili nazaj, a se nam zdi pretežko priti na drugo stran svoje ulice in spoznati sosede.
Osvojili smo daljno vesolje, a ne tudi naše notranje vesolje.
Imamo večje dohodke, a manj morale.
To so časi z več svobode, a manj veselja.
Imamo mnogo več hrane, a vse bolj nezdravo jemo.
To je čas, v katerem sta nam potrebni dve plači za vsak dom, a se število ločitev povečuje.
To je čas lepših hiš, a tudi več uničenih družin.
Nosimo čisto in zlikano obleko, a naš um in srca so zasužnjeni s skrbmi in problemi…

Zaradi tega bi želel, da od danes nič ne puščamo za posebno priložnost, ker je vsak dan našega življenja posebna priložnost. Predajmo se iskanju novih spoznanj, več berimo, sedimo na terasi in občudujmo to, kar vidimo, slišimo in čutimo… brez skrbi za lastne potrebe. Več časa trošimo za družino in prijatelje in jim povejmo, kako jih imamo radi in koliko nam pomenijo. Ne odlašajmo za nič, kar nam prinese smeh in veselje v naša življenja.

Lahko bi še mnogo naštel in pisal, kaj vse imamo in za kaj bi morali biti hvaležni…. Toda to ni potrebno, ker vem, da vsak od vas ve najboljše, katere so te stvari. In zato vam predlagam, da naredite nekaj lepega v današnjem dnevu. Nekaj, kar bo napolnilo vaše srce s toplino in ljubeznijo. Želim, da sprejmete ta izziv, a ne samo danes, temveč vsak nov dan. Saj tedaj bo mračne oblake z vaših lic zamenjalo sonce.

Nataly · Objavljeno: 01 Apr 2012 12:38 Naslov sporočila:

10 pasjih prošenj človeku

1) Moje življenje je dolgo le 10-15 let.Vsako slovo od tebe,kadar kam odideš je zame bolečina.Prosim,premisli dobro o tem,preden me vzameš za svojega.

2) Daj mi dovolj časa,da bom razumel kaj hočeš od mene.

3) Zaupaj mi,od tega živim.

4) Nikoli se ne jezi name in ne zapiraj me za kazen.Ti imaš svoje delo,svojo zabavo,svoje prijatelje...jaz imam le tebe.

5) Prosim,govori kdaj pa kdaj z mano,čeprav ne razumem tvojih besed,poznam tvoj glas,in ta naj bo včasih samo zame.

6) Kakorkoli že ravnaš z mano,dobro ali slabo-nikoli ne pozabim.

7) Preden me udariš,pomisli na to da bi te s svojimi čeljustmi z lahkoto zgrabil za roko in ti jo zdrobil,pa tega ne storim.

8 ) Preden me pri delu kregaš,da sem len in trmast,pomisli..morda me muči neprimerna prehrana,sem bil predolgo na soncu ali imam že oslabelo srce.

9) Skrbi zame ko ostarim,tudi ti boš nekoč star.

10) Spremljaj me na zadnji poti.Ne reci " tega ne morem gledati " ali "naj se zgodi v moji odstotnosti ".Veš,s teboj mi je vse veliko lažje.

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:41 Naslov sporočila:

Začetek zgodbe je v daljni preteklosti, ko je oče kaznoval svojo petletno hčer, ker je izgubila neko zelo dragoceno stvar. Denarja je bilo v tistem času zelo malo. Bil je božični čas. Naslednje jutro je deklica prinesla majhno darilo in rekla: "Očka, to je za tebe." Očetu je bilo zelo nerodno, ko pa je odprl škatlo in videl, da v njej ni ničesar, se je zelo razjezil. Hčerkico je pokaral: "Mar ne veš, ko nekaj podariš, da se pričakuje, da se v škatli nekaj tudi najde?" Deklica ga je žalostno pogledala in s solznimi očmi rekla: "Očka, saj ni prazna. Do vrha sem jo napolnila s poljubi samo za tebe." Oče je bil ganjen. Pokleknil je pred hčerkico, jo močno objel in jo zaprosil za odpuščanje. Do konca življenja je hranil to škatlo poleg postelje in vedno, kadar se je počutil izgubljeno in obupno, jo je odprl in iz nje vzel en neviden poljub in se spomnil ljubezni, ki jo je hčerka položila notri.

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:43 Naslov sporočila:

Živela je punca, ki je bila slepa. Zaradi tega se je močno sovražila. Sovražila je vse okoli sebe, tudi svojega fanta, ki jo je imel neizmerno rad in jo ljubil ter ji vedno stal ob strani.

Dejala je, da se bo poročila z njim, vendar le, če bo lahko le za trenutek videla svet okoli sebe.

Nekega dne je dobila možnost. Dobila je par novih oči nekega donatorja. Dobila je možnost videti svet okoli sebe. Tudi svojega fanta. Le ta jo je vprašal: »Sedaj, ko lahko vidiš svet, se boš poročila z mano?« Ob pogledu na njega je bila šokirana, saj je videla, da je tudi on slep. Njegovo snubitev je zavrnila in ga zapustila.

Odšel je ves objokan. Čez nekaj časa ji je poslal pismo, v katerem je pisalo: »Želim le, da paziš na moje oči.«

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:44 Naslov sporočila:

Bilo je delovno jutro, približno ob 8:30 uri, ko je starejši gospod (imel je okoli 80 let) prišel na urgenco, da bi mu odstranili šive iz njegovega palca. Izjavil je, da se mu mudi, ker da je nekje zmenjen ob deveti uri. Ko sem vzel njegove podatke in ga pospremil do sedeža v čakalnici, sem vedel, da bo minila najmanj ura, preden ga bo njegov zdravnik lahko pregledal. Opazoval sem, kako je pogledoval na uro, in se odločil, glede na to, da trenutno nisem bil zaseden, da sam poskrbim za njegovo rano.

Pregledal sem mu torej rano in videl, da se je dobro zacelila, zato sem prosil enega od zdravnikov za potrebno orodje za odstranitev šivov, čemur je le-ta rad ugodil.

Medtem ko sem se ukvarjal z njegovo že skoraj zaceljeno rano, sva se pričela pogovarjati. Vprašal sem ga, če je imel morda naročen sestanek s katerim od zdravnikov, ko se mu tako mudi. Gospod mi je odgovoril, da ne in da mora ob devetih oditi v dom za ostarele, kjer bo zajtrkoval s svojo ženo. Iz vljudnosti sem povprašal po njenem zdravju, pa mi je odgovoril, da je njegova žena žrtev Alzheimerjeve bolezni.

Medtem ko sem zaključeval z oskrbovanjem njegove rane, sem ga vprašal še, če bi bila žena zaskrbljena, če ga ne bi bilo tam ob dogovorjenem času.

Odgovoril mi je, da ga žena že 5 let sploh ne prepozna več, saj je njena bolezen močno napredovala.
Bil sem zelo presenečen, a sem ga vseeno vprašal, kako to, da še vedno vsako jutro hodi k njej na zajtrk, četudi ga ona več ne prepozna.

Gospod pa se mi je nasmehnil, mi pogledal v oči in rekel: “Ona me morda res ne pozna več, ampak jaz še vedno poznam NJO.”

Zadrževal sem solze, dokler ni odšel, in si nato rekel: “To je natanko takšna ljubezen, o kakršni sanjam vse svoje življenje”.

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:44 Naslov sporočila:

To je zgodba o planincu, ki se je želel povzpeti na najvišjo planino. V to pustolovščino se je spustil po dolgih letih priprav. Ker je vso slavo želel le za sebe, se je odločil, da se bo na planino povzpel sam.
Začel se je vzpenjati. Čas je tekel in mračilo se je že. Namesto, da bi poiskal prostor za prenočevanje, je nadaljeval z vzpenjanjem, dokler se ni popolnoma stemnilo.
Nepredirna noč je objela planinske vrhove. Okrog planinca je bila črna tema. Nebo in mesec sta bila prekrita s težkimi oblaki in prav ničesar ni bilo videti.
Ko se je tako vzpenjal, mu je, samo nekaj korakov pred vrhom, spodrsnilo in začel je z veliko hitrostjo padati. Lahko je videl le črne točke in čutil silo teže, ki ga je vlekla navzdol. V trenutkih pošastnega strahu so se mu pred očmi odigravali vsi lepi in slabi trenutki njegova življenja.
Ko je že mislil, da bo umrl, je nenadoma začutil, kako ga vleče vrv, s katero je bil privezan.
Njegovo telo je viselo v zraku… samo vrv ga je držala. V tem trenutku je lahko le vzkliknil: "Bog, pomagaj mi!"
Nenadoma se je z neba zaslišal globok glas:
"Kaj želiš, da storim?"
"Reši me, Bog!"
“Zares verjameš, da te lahko rešim?”
"Seveda verjamem!"
"TEDAJ PREREŽI VRV, S KATERO SI PRIVEZAN…"
Nastopil je trenutek tišine. Človek se je odločil, da se bo držal vrvi z vsemi svojimi močmi.
Reševalci pripovedujejo, kako so naslednjega dne našli planinca mrtvega in zmrznjenega. Njegovo telo je viselo na vrvi, ki se je je krčevito oklepal…
SAMO TRI METRE OD TAL…

Pa ti? Koliko si navezan(a) na svojo vrv?
Bi jo spustil(a)?

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:45 Naslov sporočila:

Nekega dne je miška gledala skozi razpoko na zidu kmetije in videla kmetico, kako odpira paket.
Miška se je spraševala ¨Kaka hrana bi lahko bila v paketu¨? Ko je miška odkrila, da je v paketu mišolovka je bila zgrožena.

Tekla je čez dvorišče kmetije in opozarjala ostale z vpitjem ” V hiši je mišnica! V hiši je mišnica ! ”
Kura je kokodakala in brskala, dvigne glavo in reče:
“Gospa Miš, to je resen problem za tebe, ampak nima prav nobenih posledic za mene in se zaradi tega ne rabim vznemirjati.”
Miš steče proti prašiču in zakriči:
¨V hiši je mišnica! V hiši je mišnica!”
Prašič je z miško sočustvoval, ampak je vseeno rekel: “Zelo mi je žal, gospa
Miš, ampak jaz ne morem tu narediti ničesar razen moliti. Bodi prepričana da si v mojih molitvah.”
Miš steče proti kravi: ”V hiši je mišnica! V hiši je mišnica ! ”
Krava reče: “Oh, gospa Miš, žal mi je zaradi tebe, ampak z mojega mavla ne bo manjkala niti dlaka zaradi tega.”
Miška zavrnjena od vseh se je s povešeno glavo vrnila v hišo vdana v usodo.
Ponoči se začuje čuden zvok v hiši – kot da bi se sprožila mišnica v katero se ujame miš.
Kmetova žena je pohitela pogledat kaj se je ujelo. V mraku ni videla, da se je v mišnico ujel rep strupene kače. Kača jo je pičila. Kmet jo je hitro odpeljal v bolnico, kmetica se je domov vrnila z vročino.
Vemo, da se vročina zdravi s svežo kurjo juho, zaradi česar je kmet zaklal kuro.
Ampak bolezen njegove žene se je poslabšala, zaradi česar so prišli na obisk sorodniki in prijatelji.
Da bi jih nahranil, je kmet zaklal svinjo in jih pogostil.
Kmetova žena se na žalost, ni pozdravila in je umrla.
Na njen pogreb je prišlo toliko pogrebcev, da je moral kmet zaklat kravo, da jih je pogostil.
Miš je vse to z veliko žalostjo gledala skozi svojo razpoko v steni.

NAUK ZGODBE?
Zato, ko naslednjič slišiš, da se je nekdo soočil s problemom in misliš, da se te ne tiče, se spomni:
Ko je nekdo od nas v nevarnosti, smo vsi v nevarnosti
Vsi smo umeščeni na to potovanje imenovano življenje. Paziti moramo drug na drugega in vložiti dodaten trud da ohrabrimo nekoga med nami.

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:47 Naslov sporočila:

Zakaj ljudje kričijo, ko so jezni

Učenci so razmišljali nekaj časa: »Zato ker zgubimo potrpljenje – je odgovoril eden izmed njih – zato kričimo.« »Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe?« je vprašal učitelj, – »ali ni mogoče govoriti potihem – nalahno?« »Zakaj kričiš, ko si jezen?« Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja.
Končno je razložil: »Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuna srca zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čim bolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.”
Nato je vprašal učitelj: »Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuna srca sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.«
Učitelj je nadaljeval: »Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita. Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Tako sta dve osebi, kadar se ljubita.«
Potem je nadaljeval: »Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo; ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.«

Avtor: P. Nadino Conte

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:47 Naslov sporočila:

K velikemu starogrškemu modrecu Sokratu je prišel mladenič, ki je želel vedeti vse, kar je vedel Sokrat. Ta ga je povabil k reki in sedla sta na breg poleg nje. In kar naenkrat je Sokrat mladeniča zagrabil za vrat in mu potisnil glavo pod vodno gladino. Mladenič se je otepal na vse kriplje, a Sokrat ni popustil prijema. Ko je bil mladi mož tik pred tem, da se utopi, ga je Sokrat potegnil iz vode in ga položil na breg. Ko je mladenič izbljuval vodo in se izkašljal, je vprašal modreca, zakaj ga je želel utopiti. Sokrat ga je vprašal:
»Kaj si si najbolj želel, ko si imel glavo pod vodno gladino?«

Mladenič je seveda odgovoril:
«Zraka, kaj pa drugega.«

Sokrat mu tedaj odvrne:
«Nikoli ne pomisli na to, da modrost lahko dosežeš zlahka. Ko si boš učenja zaželel tako močno, kot si si želel dihati pod vodno gladino, takrat šele pridi k meni po znanje.«

Nauk zgodbe:
Nič pomembnega v življenju se ne da dobiti na lahek način. Za vse se je treba truditi. In imeti močno željo po tem.

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:48 Naslov sporočila:

Neka učenka je bila prepričana, da je sebična, posvetna in neduhovna. Potem, ko je preživela v samostanu teden dni, je učitelj izjavil, da je njena duhovnost povsem v redu in zdrava.
"Toda ali ne morem ničesar storiti, da bi bila tako poduhovljena kot drugi učenci?"

Na to je učitelj odgovoril:
"Poslušaj tole: Neki moški je nekoč kupil avto. Po skrbnem 6-mesečnem izračunavanju je ugotovil, da se ne more približati ugodni porabi goriva, ki naj bi jo dosegali taki avtomobili. Peljal ga je k mehaniku; ta je avto pregledal in izjavil, da je popolnoma v redu.
'Toda, ali ne morem z ničimer doseči te ugodne porabe?, je vprašal mož
'O ja', je rekel mehanik. 'Lahko storite tako, kot dela večina avtomobilskih lastnikov.
'Kaj pa delajo?'
'Lažejo o tem.'

Anthony de Mello

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:48 Naslov sporočila:

Premožen človek je nekoč pripovedoval učitelju, da se preprosto ne more upreti notranji nuji po pridobivanju denarja, naj si še tako prizadeva.

"Niti za ceno uživanja življenja, žal," je rekel učitelj.
"Uživanje življenja si bom prihranil za stara leta."
"če jih boste dočakali," je rekel učitelj in povedal zgodbico:

'Cestni razbojnik je rekel: "Denar ali življenje!"
Žrtev je odgovorila: "Vzemi življenje. Denar hranim za stara leta!" '

Anthony de Mello

Nataly · Objavljeno: 07 Apr 2012 09:48 Naslov sporočila:

V neki vasi, nekje na deželi, je živel star, moder mož. Dočakal je devetdeset let in je bil videti zadovoljen in srečen.
Tedaj mu nekdo reče:
»Lepo življenje imaš, tako dolgo življenje.«
Starec krepko potegne iz pipe in odvrne:
»Saj živiš samo en dan.«

To ga je naučilo življenje.
Živiš samo en dan: danes!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli